(bes.: F. Požek, gl.: T. Verderber)
Pravijo, da čaše sreče
nikdar ne izpij do dna,
ker na dnu ostane vedno
polno žalosti, gorja.
Midva čaše te skrivnostne
ne izpijeva nikdar,
vedno znova jo napolni
najine ljubezni dar.
Čaša srece je ljubezen,
ki jo pijeva vsak dan,
laže tisti kdor poreče,
da lepo je biti sam.
Jaz in ti tako sva srečna,
nama lep se zdi vsak dan,
nama je ta sreca vecna,
nama smeh je le poznan.