Kadar spomnim se otroških srečnih dni,
zima mi spomine mnoge obudi.
Gledam v duhu tistih lepi zimski čas,
ko povsod drugače je bilo pri nas.
Krušna peč nas vedno grela je toplo,
skozi okna se je videlo slabo,
saj ledene rože so krasile jih,
v hiši stari bil je pravljični navdih.
Vse bi dal, da čas lahko bi zavrtel nazaj,
da pokazal mladim bi takratni zimski raj.
Ni bilo bogastva, izobilja tudi ne,
pa otroci zdravi, srečni smo bili nadvse.
Kadar spomnim se otroških srečnih dni,
zima mi spomine mnoge obudi.
Sankališče je postala cela vas,
smeh otroški se razlegal je na glas.
Ko zvečer na vasi je zastal korak,
luna je svetila milo v tihi mrak.
Zdaj pri srcu mi je včasih kar hudo,
da tako kot takrat nikdar več ne bo.