Leta hitro nam bežijo, misel v meni se budi,
bo mladost prehitro mimo, zdaj je čas za nežnosti.
Tam v hribih, kjer je pesem, kjer veselje je doma,
skoraj greha ne poznamo, saj preblizu smo neba.
Delo kliče, polje vabi pridne, delavne ljudi,
tja od zore pa do mraka v soncu delat se hiti,
a zvečer, ko noč pokrije znane nam vse poti,
želja se rodi neskončna, v duši zagori.
Vabim te na ples,
nocoj na vasi bo lepo,
v ritmu polke kar vmes
na plesišče godci vabijo.
Vabim te na ples,
pozno v noč se vrtelo bo,
ko v očeh zagorel bo kres,
nama pri srcu bo toplo.