Sredi toplih majskih dni, v zarji poznega poletja
in potem, ko gre jesen v zlate barve vsega cvetja,
mi srce spet zadrhti, ko le slike vse zbledele
še obračajo dlani, v katerih bil si ti.
Jaz čakam te,
ko dan spet zapira trudne oči.
Jaz čakam te,
ko mlado mi jutro vse sanje zlati.
Jaz čakam te
in brez tebe v dlan močno zaihtim,
upam le, da nekoč se ob tebi zbudim.
Tudi ko snežinke bele spet zametejo poti
in srebrna noč na nebu riše svetle nam sledi,
moje misli so pri tebi, v srcu mojem pa pomlad,
zacveti kot tista leta, ko si še imel me rad.