Z ranim se jutrom zbudim, v gore zazrem, zadrhtim,
zažvižgam si pesem naglas, v trenutku pozabim na čas.
Že hodim po strmih poteh, sanjam o deklicah teh,
rad bi spoznal ljubico, ki vnema mi dušo, telo.
Sem hribovko srečal brhko, objem bil za grenko slovo,
mi rekla: “Kaj pridi še v vas, planinski raj tu je pri nas.
Če rad me ti, fantič, imaš, postal boš ti sčasoma naš,
hodil po strmih poteh, ljubil me v temnih nočeh.”
Preveč ti zaupal, verjel, ljubiti te jaz ne bi smel,
zlagano bilo je vse to, obljube, prevare samo.
Zares si prelepo dekle, a kamen ti je za srce,
več fantov naenkrat imaš, z ljubeznijo ti se igraš.