Sred pravljicne doline,
pod Limbarsko goro,
ležijo lepe njive, gozdovi za vodo.
Po hribih posejanih veliko je vasi,
v Moravce je speljanih na ducate poti.
Na griču razprostira se četrt stoletja že,
tu svetega Martina spoštujejo ljudje.
Na trgu pod zvonikom,
pod staro vaško lipo ponosen rod zivi.
Moravce so najlepše,
tu dobri so ljudje.
le tuje dneve srečne uživajo v srce.
moravce so najlepše,
ostalo bo tako,
doma vsi mi ljubeče,
mi urice teko.
Domov po beli cesti rad vedno pohitim,
hladi gozdovi senčni v vročini zdaj vse dni,
na njivah pridna roka od dalec se pozna.
Kot hisa dobra volja odpira vrata vsa.
Za praznik v nedeljo vsa vas v cerkev gre,
ker dajo domacije na dobro se ime,
si s pesmijo popoldne polepsa vsa gora,
veliko dobre volje prinese mlinček zlat.
Moravce so najlepše,
tu dobri so ljudje.
le tuje dneve srečne uživajo v srce.
moravce so najlepše,
ostalo bo tako,
doma vsi mi ljubeče,
mi urice teko.
Na griču razprostira se četrt stoletja že,
tu svetega Martina spoštujejo ljudje.
Na trgu pod zvonikom,
pod staro vaško lipo ponosen rod zivi.