V čase nekdanje spomin mi zaplava,
prebuja spoznanje, kaj vse je zbrisal čas.
S čustvi srce se nežno poigrava,
usmerja tok misli tja v rodno mi vas.
Vidim te, mati, med sestrami, brati;
še slišim besede očeta mojega:
“Blagor tej hiši, kjer pesem se sliši,
domuje veselje, toplina srcá.”
Tam, kjer je pesem doma
sreča ti roko poda.
Tam, kjer je pesem doma
stopaš po poti upanja.
Kam šle so sanje, kaj moti mir, spanje?
Bledijo besede očeta mojega:
“Blagor tej hiši, kjer pesem se sliši,
domuje veselje, toplina srcá.”