V množici ljudi zagledal sem oči,
v njih razbral sem žalost, bolečino.
Nihče opazil ni solza, ki po licih tekle so,
nihče vprašal ni, zakaj ti je hudo.
Zaupaj mi, dekle, odpri mi zdaj srce,
morda sem tisti, ki lahko pomaga,
da v tvojih se očeh veselje zaiskri
in se vrnila boš v tiste lepe dni.
Ne misli, da sreča tvoja je zaspala,
verjemi, kmalu se boš spet smejala.
Saj ljubezen tista je, ki celi rane vse
in za oblaki čaka sonce te (te čaka).
V življenju so poti in vsaka nas uči,
ob njih spoznanje novo prebudi se.
Nikoli se ne ve, kje sreča čaka te,
vedno zato poslušaj, kaj želi srce.