Mah je prekril gozdne poti,
kjer sva hodila midva.
Soncu oblak zastira oči,
sence so padle na tla.
Nisem verjel, da me morda
nekega dne boš pustila.
Sreča za dva kot kaplja dežja
stekla je v morje želja.
Jaz, ljubezen in ti
samo besede so tri,
ki zdaj med seboj so si tuje
in z njimi se zgodba končuje.
Ti, ljubezen in jaz,
to zdaj pretekli je čas,
pozabi naproti potuje
počasi tvoj mili obraz.
Pravijo mi, kmalu boš ti
le še oddaljen spomin.
Jaz pa priznam, še rad te imam,
še me boli, ker si z njim.