Zala si še kakor dekle,
ki sem pred leti za svojo jo vzel.
Zdaj ti priznam: “Rad te imam,
kar sem te prvikrat plaho objel.”
Rosnih si let, kakor bel cvet,
prvo ljubezen užila z menoj
in od takrat vedno sem rad
pota življenja ubiral s teboj.
Ko ti si bila še mlada,
poljubljati nisi znala.
Pa sva se učila in se zaljubila,
si prstana zlata dala.
Preden zaspiš, se nasmejiš,
nežno poljubiš me za lahko noč.
Pozno je že, jaz gledam te,
spanca še ni, v meni ogenj je vroč.
Spet boš z menoj v sanjah nocoj,
ko mesečina ti boža obraz.
Zjutraj lahko rečem samo:
»Ker si ob meni, presrečen sem jaz.«