Prišel poletja čas je v našo majhno vas,
smo fantje rekli vsi: »Na morje gremo mi!«
V kakšen majhen kamp, da bolj pocen’ bi b’lo,
saj v naših letih d’nar je kot zlato.
Vzel’ šotore smo, vsak svojo deklico,
pa mal’ prtljage vmes, če b’ šli na kakšen ples.
Smo v lušten kamp pr’šli, šotore hitro vsi
postavili smo pod borovčke tri.
Pod borovčki, pred šotorčki,
ko je lun’ca imela moč,
vsak je k sebi ljub’co stisnil
in ji dal poljubček vroč.
Ko zjutraj sonce je bilo visoko že,
počas’ smo se zbudil’, na plažo jo mahnil’.
Veste, prav vsaka noč ima čarobno moč,
pr’ mladih je pa zmer’ vse mogoč’.
Pod borovčki, pred šotorčki,
ko je lun’ca imela moč,
vsak je k sebi ljub’co stisnil
in ji dal poljubček vroč.
Smo prav otožni b’li, ko smo pakirali
in prav počasi smo prot’ domu vsi odšli.
Med potjo pa smo se za trdno vsi zmenil’,
pod tri borovčke bomo se vrnil’.