Dovolj je košček modrega neba za naš polet,
dovolj je košček sonca zlatega za naš prelet.
Visoko mi hitimo pod nebo, tja pod nebo,
saj v širnih višavah je naš drugi dom.
Že poje elisa nam znani svoj napev,
vrti se v koraku kot razigran deklič.
Nas nosi v višave, daljave tja brez mej,
naj žvižga, vrti se in stopa v korak.
Dovolj je košček modrega neba za naš polet,
dovolj je košček sonca zlatega za naš prelet.
Narave fantje smo vesele vsi, zato juhej,
nam strah je neznanka, nebo drugi dom.