Prispelo je pismo s tujine,
napisano s tujo roko.
Draga mama, odpusti mi,
tvojega sina ne bo.
Tvoj sinko je hodil po svetu,
tam si je srečo iskal.
V svetu je našel bolezen,
tam bo zavedno zaspal.
Tam daleč zdaj čaka na konec,
težko mu bije srce.
Brez tvoje ljubezni, mama,
mu strežejo tuji ljudje.
Mama, saj ti me razumeš,
ko sem odhajal v svet.
Si me s pogledi prosila,
sinko moj, vrni se spet.
Al’ zdaj, ko pa moram umreti
in me ne bo več nazaj.
Draga mama, odpusti mi
in blagoslov mi svoj daj.