Kadar nam duša zapoje, kakor otroci smo vsi,
s pticami bi poleteli in kot metulji bili.
Kakor v cvetoči pomladi, vse prelepo se nam zdi,
sosed soseda objeti, srčno si iskreno želi.
V svetu preveč je nasilja, mnogo je temnih strani
duša se je izgubila, joče in tava v temi.
Upanja luč si prižgimo, svoje odprimo srce,
pravo si pot izberimo, sreče želimo za vse.
Naj nas prevzame ljubezen,
srečno naj vse se konča,
sosed sosedu prijazno
roko v pomoč naj poda.
Duša se bo oglasila
svet bo svetlejši postal,
vsak svoje dneve temačne,
lažje bo premagoval.
SOLO – 1.DEL