Dolgo te že opazujem,
dolgo mešaš mi glavo.
Včasih tiho se sprašujem,
ali kaj iz tega bo.
Zdaj otročje se počutim,
ko namige dajem ti.
Znotraj sebe tiho slutim:
nekaj le začutil si.
Če vedel bi za moje sanje,
da nisi le prijatelj mi,
le kaj tedaj bi rekel nanje
in kakšna čustva vrnil bi?
Če vedel bi, kako prekrasen
se zdi mi tvoj iskren nasmeh,
odšla bi skupaj v dan nov jasen,
začetek skupen naju dveh.
Ti pa kot da ne sprevidiš,
da ukradel si srce,
drugo le deklino vidiš,
ki se zate zmeni ne.