Popotnik sem, ki ne okleva,
ko na razpotju se znajde dveh steza.
Za mene ure ni, ne dneva,
ko bi verjel, da si za vekomaj ušla.
Stopinje drobne si pustila,
za vedno v meni ostale so sledi.
Morda nekoč boš dovolila,
da skoz’ življenje jaz ob tebi hodil bi.
Srce je tisto, ki me vodi,
ljubezen nežno, dekle, bi tebi dal.
Popotnik, ki za tabo hodi,
že dolgo sem in za vedno bom ostal.
Popotnik sem ji šopek cvetja
ob svoji poti z ljubeznijo nabral,
da v kamrici bo vonj poletja,
ko boš pustila, da pri tebi bom prespal.
Stopinje drobne si pustila,
za vedno v meni ostale so sledi.
Morda nekoč boš dovolila,
da skoz’ življenje jaz ob tebi hodil bi.