Nežno sem te prijel za roko,
kot mnogokrat prej z ljubeznijo vso,
Tokrat pa dotik bil je zbegan in plah,
videl sem, bila si v solzah.
A to solze so sreče bile,
in srček ti bil je hitreje,
saj pred oltarjem sva,
začne se pravljica.
Leta tri mi že greješ srce,
solze mi podiš, polepšaš mi vse.
Zdaj je čas, da sreča se ta pozlati,
prav zato ob meni zdaj si.
Le še droben trenutek, dekle,
na roko ti prstan nadanem.
Moja boš za vse dni,
vsak dvom se razbeži.
Pesem na angelska zazveni, nebo naj se razjasni,
sončni naj žarek riše pot, le v sreči, mimo zmot,
naj bo življenje kot pravljica, želijo vsi iz srca,
sreča v dlaneh se zalesketa, zdaj mož in žena sva.