Preveč sem se ti razdajal, iskreno za svojo imel,
živel sem za to, da sem te razvajal, preveč sem vate verjel.
A nisi mogla ne znala živeti za skupno pomlad,
metulje pri drugemu si poiskala,
on se je igral, a jaz imel sem te rad.
Sprehajam se sam kjer sva včasih ob reki v tišini zrla v sončni zahod,
boli me ob misli, da v beli obleki boš z njim odšla na poročni sprehod.
Sprehajam se sam in trenutek ne mine, da ne bi si goreče želel,
da skupaj še enkrat bi šla med spomine v čas, ko sem te imel.
Življenje daje in vzame, še dobrim se vilam zgodi,
da včasih na hitro ostanejo same, ker sreča dana jim ni.
Se sploh v ljubezen še splača, če hitro zamenja ime,
ravnala si z mano, kot bil bi igrača,
ti kaj pomenilo je sploh moje ime.