ONA: Le kaj zamišlja si gospod,
da tako me gleda?
Nisem jaz njegovih let-
drug naj najde cvet.
ON: Bi rekel, da je damica
malce sramežljiva,
niti sebi ne prizna,
da za skupaj sva.
ONA: Nerodno mi postaja že;
kar počne je smešno!
Kot, da kdo ga klical je,
proti meni gre…
ON: Kako zardela je v obraz-
vse je opazila…
Upam, da prehitro le
ne zavrne me!
ON: »Mladenka, lep večer želim!
Vidim, da ste sami,
najbrž koga čakate?
Ali motim se?«
ONA: »Ne pihajte na dušo mi,
saj ste poročeni!
Ženi posvetite čas,
težko čaka vas!«
ON: »Zaradi takih kot ste vi,
sam sem pri teh letih.
Le pogledam vas pa že,
stran podite me.«
ONA: »Če samski ste kot pravite,
res ni več ovire.
Konec koncev tudi stas
všeč mi je na vas.«
Srce že ve, zakaj nikdar
v ljubezni se na leta ne ozre.
Kar mu je všeč, imeti si želi,
saj drugače srečno ni.
Za naju dva držalo bo,
nasprotja se močno privlačijo.
Če bi morda bila enakih let,
iskrice bi ne bilo.