Po lojtrci plezam, ko mrak se spusti,
na okence trkam, ko oče že spi,
na štangi jo vozim od maše domov,
odpiram ji vrata, saj fant sem in pol.
Ljubezensko pismo napišem z roko,
na bel list papirja s peresom za njo,
ji vrtnice nosim, od sreče žarim,
ko na veselici vso noč jo vrtim.
Po starem se ženim, prosim za roko,
prav vse na tem svetu dal bi le za njo.
Kot oče in ded zdaj jaz hodim v vas,
vseeno mi je, če drugačen je čas.
Po starem se ženim in ne menim se
za čudne poglede, vaške zgodbice.
Pod okno nocoj pridem spet na skrivaj,
po starem se ženim, saj v srcu je maj.
Podoknice pojem, ko čuden nemir
mi spati ne da v soboto zvečer.
Če kdo jo osvaja pokažem pesti
in hitro naženem mu strah v kosti.
V črnih se čevljih in hlačah na rob
pred hišo z očetom usedem na klop,
ga zvrnem kozarček in vprašam plašno,
če hčerko bi svojo mi dal za ženo.