Ko sončni žarki prebude se v zarji
in dobro jutro vošči veter blag,
pozdrav pošilja luka beli barki,
ki vrača z mračne se poti v pristan.
Sprehajava po trgu se dehtečem,
kjer cvet za cvetom dan odpira se.
Ustaviva se ob drevesu sreče,
poveš mi, da še ljubiš me.
Zaljubljena v ta kraj, kjer morje se igra.
V zavetju sivih skal sva našla najin raj.
Zaljubljena v ta kraj, kjer tople so noči.
Se vračava nazaj na iste vse poti.
Srebrne žarke luna v krošnjo skrije,
zaljubljencem razkriva blag sijaj.
Šepet valov s poljubom se prelije,
od daleč sliši se le nežen glas.
Zaspane palme spet se umirijo.
Pomol v poletni noči vsak zaspi.
Le tu in tam si poje melodijo
nekdo, ki kakor midva še ne spi.