Ko sonce se za morje skrije,
Primorci pridemo na plan.
Na pragu vsake male hiše
odvija se klepet glasan.
Z večerom pod roko odidem
ob morju na sprehod poznan.
A za ovinkom rad zavijem,
h kantini vabi me teran.
Primorci smo veseli ljudje,
v prsih nam bije prešerno srce.
Z večerom se veselje začne,
do prve zore daleč je še.
Nad morjem lunica se smeje
in zibljejo se jambori.
A mene moja pupa greje,
ko v plesu z mano se vrti.
A če oba sva hude žeje,
zares se bati treba ni.
Vsak ve, da plešem še hitreje,
ko da teran mi spet moči.