Sem fantič mlad, najboljših let,
močan, krepak, objel bi svet.
Me čisto nič še ne skrbi
in kdaj pa kdaj zavre mi kri.
Sem dobrovoljček, to se ve,
nerad razbijam si glave.
Se kar naprej bom le smejal,
s prijatelji si duška dal.
Ko v dan se prebudim,
se ves na smeh držim,
še ženka ljubeče me gleda.
Že ptički tam pojo
mi svojo pesmico
in sončni me žarek zagleda.
Prek travnikov, livad
zbistrim si misli rad,
čebelica na cvetu poseda.
Živim, vse to je dar,
za drugo ni mi mar,
pa naj bom mlad ali star.
Se mi potoži zdaj srce,
le kam je šla mladost, ne ve.
Me kar naprej že kaj boli
in misel kdaj uide mi.
V jesen odjadral moj je čas,
na glavi vedno manj je las.
Res lep je vsak življenjski sad,
sem v zvokih našel svoj zaklad.