Kjer sem jaz doma,
vsak večer igra
nam harmonika.
Sonce zgodaj vstaja, vendar jaz ga prehitim,
ker se prej zbudim.
Travo pokosim, še preden rosa bi lahko
mi ušla v nebo.
Grablje, vile švigajo, seno se posuši
kar na en dva tri.
Preden kak oblak raztrese prve kapljice,
je pod streho vse.
Ko se fantje zbirajo, da šli bi k puncam v vas,
grem po svoje jaz,
ko pa prvi snubec tam na lojtrci sloni,
sem že v sobici.
Če pa očka sliši, da pri hčerki je obisk,
švignem kakor blisk,
prehitim vse živo in mudi se čisto vse,
le oženit ne.
Jaz sem kmečki fant, zrav’n pa muzikant,
primem rad za delo.
Vse mi gre od rok, ker sem na poskok
kakor polka ta.
Jaz sem kmečki fant, zrav’n pa muzikant,
vedno je veselo,
kjer sem jaz doma, vsak večer igra
nam harmonika.