Brez pozdrava in slovesa si nenadoma odšel,
nisi nežno me poljubil in me zadnjikrat objel.
Majhen sem in ne razumem, kaj te napotilo je
proč od naju, stran od doma. Mar te ne boli srce?
Veš, nekoč, ko jaz odrastem, te bom, očka, poiskal.
Kaj mi boš tedaj zaupal, če me sploh boš prepoznal?
Jaz pa tebi bom povedal za vse mamine solze,
za samotne grenke ure in za ranjeno srce.
Morda nov dom si si ustvaril in mene tam nikdar ne bo,
pozabljen pa ne boš, moj očka, za tebe prostor v srcu bo.
Solze bom mamici jaz brisal in lajšal njeno ji gorje.
Veš, nima vsak, kar jaz premorem, ljubezen v mojem srcu je.