Ko vstopil sI v moj ranjen svet,
takrat verjela nisem,
da boš navdih življenja spet
v meni prebudil.
Postal si pesnik mojih rim,
mi v temi luč pošiljal.
Da ljubim spet, da spet živim
si ti edini kriv.
Do konca hvaležna ostala ti bom,
saj dal si mi družino, upanje, dom.
Do konca hvaležna za sonce srca,
ki je posušiti znalo morje mojih solza.
Bila sem led, a v meni znal
zbuditi si vulkane.
Na svoj način mi dajal prav
in dvigal me v nebo.
Iz brezna razočaranja
srce si spet mi dvignil.
Ob tebi prerojena sem,
ob tebi sem nekdo.