Najlepše je tu pri nas, ko lipe cvetijo,
vabljivo dehte na vasi zvečer.
Zasliši se fantov glas, ko zvezde žarijo,
da tiho vzdrhti srce, z njim upanje.
Najlepše je tu pri nas, kjer fantje živijo,
ki s pesmijo mi zbudijo nemir.
Med njimi le en obraz oči si želijo,
da kmalu potrkal bi na polkence.
Takšnih nikjer ni več noči, kot so na vasi zvečer.
Vse naokrog tiho le spi, pravljični je mir.
Takšnih nikjer ni več noči, kot so pri nas na pomlad.
V žametno noč lipe diše prek livad.
Najlepše je tu pri nas, ko lunca posije,
spet okno odprem, da tebe uzrem.
Zdaj spet je ljubezni čas, ki nikdar ne mine,
če dva sta zaljubljena, kot sva midva.