Stara kašča v senci lipe
polna žita in mesa
b’la je včasih, ko je oče
gospodaril še doma.
Mladi rod se ne zanima,
raje v mestu zdaj živi,
kaščo pa vihar razkriva,
da v slemenu zaječi.
Večkrat vidim stare kašče in ljudi osamljene.
Če jim lepo daš besedo, tečejo solze.
Mladih ni moči pri hiši, ptice vračajo se tja.
K mamici, ki slabo sliši, strma pot pelja.
Mladi rod se ne zanima,
raje v mestu zdaj živi,
kaščo pa vihar razkriva,
da v slemenu zaječi.
Prazna je, ni več bogata,
čez kmetijo je osat,
le popotnik išče vrata,
kadar nima kje za spat.