Pod žametno preprogo je cel kup teh reči,
ki sva jih tja pometla, poskrila pred ljudmi.
Pod najino je lipo zdaj drugi par vzcvetel,
kdo ve, morda čez leta bo isto zaihtel.
Preteklost je del mene,
kot ti si del srca,
le upam, da zaklene
mi ta del upanja.
Preteklost je ostala,
nič hudega, naj bo,
le naj ostane daleč,
tako mi lažje bo.
Pod steljo te ljubezni naj lep spomin le tli,
a več od tega nočem, preveč me še boli.