Jaz pa dekle poznam,
ki naskrivaj jo rad imam
in skrajni čas je že,
da to izve.
Napisal pismo bi ji,
a to moderno več ni,
povabil jo na sladoled,
a blizu nje sem brez besed.
Na plesu nočem do nje,
ker levi nogi ‘mam dve,
tako nerodno se vrtim,
da jo ‘zgubim!
Z motorjem peljal bi jo,
a žal imam le kolo,
povabil na počitnice,
a to brez cvenka pač ne gre.
A nekaj lepega znam
in kar tako se ne vdam.
Ljubezen s pesmijo
pod oknom ji priznam!
Lunca sije, srček bije, dekle pa spi,
fantje zbrani smo čakali, da se znoči,
potem pa vzeli lojtr’co,
pod njen balkon odnesli jo.
Lunca sije, srček bije, dekle pa spi,
pojmo o ljubezni, fantje, da se zbudi,
a zlezel gor na lojtr’co
bom jaz samo!