Se rada vidiva s prikupno deklico,
lahko bi rekel, da sem čisto nor na njo.
Že večkrat resno sem o tem premišljeval,
da bi za vse življenje rad ob njej ostal.
V izložbi gledal na skrivaj sem prstane,
da bi ga kupil nisem se odločil še,
ker je baje medena vsaka ljubica,
kot žena pa ti vetra da.
Kaj pa, ko bova poročena?
Včasih malo me zaskrbi.
Me bo komandirala
in mi nadela vajeti?
Kaj pa, ko bova poročena,
mi bo vzela prijatelje
ali pa kot upam jaz,
še bolj kot prej ljubila me?
Da sem bedak, ker še sploh dvomim, se zavem,
ko pridem k njej in ko se stisne v moj objem.
Zakaj poslušam zagrenjene vse ljudi,
če v meni glas srca drugače govori?
Že jutri zjutraj prstan bom za njo izbral
in v znak ljubezni in zvestobe ji ga dal,
če vse bo prav, z nasmehom bo prikimala
in kmalu bova rekla “da”.