S prvim svitom prebudi se,
vsa planina se blešči,
ves očaran zrem obrise,
ki jih zarja pozlati.
Koče iz lesa še spijo,
vetrc boža dimnike,
mlado jutro čez planino
mi raztrese bisere.
Pastir je kralj planin,
saj ves zaklad pred njim leži,
vsak dan je lep spomin,
ki ga narava podari.
Pastir je kralj planin,
ko vrh skalovja sam stoji,
kot ptica sred’ višin
na vrh gora živi.
Ko zvečer se h koči vrne,
dim čez strehe se suklja,
svetla zvezda se utrne,
pade za vse nas z neba.
Čreda milo mi pozvanja,
čez planino lega mir,
gorska vila mi poklanja
iz škrlata stkan večer.