Pticam le kdo zašepeče,
da bliža se zima in mraz?
Nebo je samotno, siveče,
nič več se ne sliši njih glas.
Kdo spet nazaj jih pripelje?
V istih so gnezdih kot prej.
Mati mladiču postelje
in krog zavrti se naprej.
Želje le kam se izgubijo,
ko mine prelepa mladost?
Preden v nas dozorijo,
na vrata potrka starost.
Z leti in s časom venijo,
nikoli ne bo jih nazaj,
a dom v očeh si zgradijo,
jim dajejo zreli sijaj.
V krogu vrti se življenje,
kar pride, nekoč bo odšlo.
Minilo srca bo hitenje,
vse dobro in tudi slabo.
Le sanje se nežno in tiho
umikajo nekam v te.
Do konca jih zvesto bo grelo
to toplo neumno srce.