Tam nekje, na pol poti,
od otroških, najinih dni,
sva se v svet ozrla
z drugačnimi očmi.
V meni videl si dekle,
ki lahko zaupaš ji vse,
jaz pa na skrivaj sem
imela rada te.
Nisem punčka za igrice,
ki se kar naveličaš je,
ne blazina za jokanje,
ki vedno čaka te.
Ženska sem, ki ne vidiš je,
hkrati ljubi, sovraži te,
ženska, ki se boji,
da spet ji zlomil boš srce.
Druge punce si imel,
mene pa si včasih objel
kot prijatelj stari,
potem pa spet odšel.
Zdaj izdaja tvoj obraz,
znova doživel si poraz.
Misliš, da bom tvoja,
spet, tolažnica jaz.