Rada bi slikala z nekom svoj svet kakor pravljico,
tisoč poljubov in noči, ki strast privabijo.
Rada delila bi z nekom svoj smeh, žalost sivih dni.
Če bi morda oblak zastrl sonce, bi s poljubom stran spodil ga ti.
Grel bi dlani mi v zimskem jutru, z mano kdaj zvezde štel.
Shranjeno v svojem telefonu me kot ”moja” imel.
Vrata odpiral in pred spanjem vroč mi poljub bi dal
in z mano se v soju sveč bi kakor pravi moški vroče poigral.
Je ljubezen kakor rosa, tiho pade na vsak cvet,
ne izbira barve, vonja, ko napaja ta naš svet.
Je ljubezen kakor rosa, tudi tebe našla bo,
ti napojila srce, da kot cvet se odpre, malo le potrpi še,
ko pa bo končno prišla, vedela boš, zakaj si čakala.