Tja pod Zasavsko hribovje, kjer mladi gozdovi brste,
v vznožje pod Limbarsko goro se tiha dolina je skrila.
Stari gradovi molčijo, nad holmiger lipa medi,
truden popotnik se sklanja, v studencu si žejo gasi.
Tam je Moravška dolina in misli mi k tebi beže,
polna spominov mladosti, kot žitno polje valove.
Bistri potočki šumijo in dolbejo skrivne steze,
vas do vasice se sklanja, dekleta na polja hitijo.
Zvečer bodo fantje na vasi zapeli dekletom pod oknom,
pesem se njihova zlila s šumenjem bo temnih gozdov.