Bil je lep majski dan,
v soncu ves obsijan,
ko sva se srečala
prvič midva.
Z glasbo si mi v očeh
skrivaj prižgal nasmeh,
zanetil ogenj si,
ki v srcu tli.
Od tistih lepih dni
zdaj le spomin živi,
saj ni dovoljena
ljubezen ta.
V srcu predobro vem,
ljubiti te ne smem,
tihe so zdaj noči,
srce trpi.
A vendar vem,
v svojih mislih ti vedno boš z mano,
pa če v nočeh
boš naslanjal na drugo se ramo.
Jaz pa nekje
bom na tihem si vroče želela,
da vsaj enkrat
bi imel me lahko srčno rad.
Kadar ljubezen le
iz dna srca privre,
ne vpraša, če lahko
ljubi srčno.
Pamet ti spremeni,
dušo pa razdvoji,
v sreči ti podari
solzne noči.