Vračam se spet na deželo,
kjer najbolj modro je nebo,
v moje kraljestvo zeleno,
kjer ptički pojejo lepo.
Dovolj mi je mestne sivine,
zapustil bom ta direndaj,
odhajam po lepe spomine,
v prelepi cvetoči gaj.
Poslušam nemirne gozdove,
kot da mi v pozdrav šume
in gledam zelene bregove,
spet se mi nov svet odpre.
Pozdravlja me moja dolina,
ko doni domači zvon,
me vsega prevzame milina,
ko slišim njegov bim bom.
Vračam se spet na deželo,
kjer razbistri se mi oko,
v rojstno vasico veselo,
saj ni nikjer tako lepo.
Skupaj zvečer posedimo,
s prijatelji iz mladih dni,
kozarec zdaj vinca izpijmo
na zdravje vseh dobrih ljudi!