Lasje srebrno se lestijo,
zgarane tvoje so dlani
in na obrazu tvojem gube,
sledovi žalosti, skrbi.
V očeh pa kot nekdaj dobrota,
ljubezen topla iz njih žari,
na svetu lepše ni podobe,
kot, mama, tvoje so oči.
So lica ti že ovenela,
počasen, truden je korak,
upognjen tvoj hrbet je, mama,
tvoj delavnik je bil težak.