Kapitan je zaman gledal v sivo meglo,
prva ladja sveta je tonila na dno.
Godba je kar naprej še igrala glasno
ladji za slovo, ladji za to žalostno pot.
Ko čez morje v temno noč strmim,
zdi se mi, da vidim soj luči.
Zdi se mi, kot slišal bi z morja
godbo, ki poslednjikrat igra.
Titanik, Titanik, kje so tvoje luči?
Bil si lep in svetal, bil si, davno te ni.
Morsko dno tihi grob ladij vsega sveta,
ki so plavale z rodnih obal čez ocean.