Sem ter tja vsak hiti, vedno bolj se vsem mudi,
dan za dnem zase vsak nekam le naprej drvi,
malo tu, malo tam, a potem pa spet drugam,
vedno manj časa vsak ima.
Le smehljaj in pozdrav, stisk roke in dober dan,
kdaj pa kdaj niti to večkrat se ne spomnimo,
brez besed mimo greš, naokrog se ne ozreš,
več ne veš za prijatelja.
Le kdaj se bomo spet skupaj vsedli,
veselo pesem si zapeli,
kozarec vinca na zdravje spili
v prijetni družbi s prijatelji.
Kako blisk vsak hiti, le hip kje postoji,
kakor da konca ni naših več nikjer poti,
čas le nam vse kroji, kakor da bi meril nam
noč in dan prazen naš vsakdan.