Poletni dan lahno oči zapira,
v doline vroče mrak hladan hiti.
Na oknu se dekle v gore ozira,
na licu bledem solza ji blesti.
Pozdrav z gore ji sapica prinaša,
ji lice bledo boža in hladi.
Globoko v duši se spomin oglaša,
pekoča rana v prsih jo skeli.
Jo nežno vabil je nekoč v planine
s seboj njen dragi v kresnih je nočeh.
Odšel je sam in skrite bolečine
pustil za vedno v skalnatih čereh.
Zdaj vsak večer, ko dan oči zapira,
s planin šepet skrivnosten zašumi.
Na oknu se dekle v gore ozira,
na licu bledem solza ji blesti.