Globoko v srcu je
še zakopan spomin na njo.
Nekoč sem sanjal,
da jo bom popeljal pred oltar.
Ko neko tiho noč
lunca sijala je močno,
mi podarila je najlepši dar.
Poj mi, harmonika, pesem za njo,
lunca, nasej svoje srebro.
V vrtu cvete za najlepši spomin
nagelj, zelen rožmarin.
Življenja kolo nas obrača
drugače, po svoje
in želje ti ne uresniči,
če si še tako želiš.
Ko pod večer lepo
zopet zapoje stari zvon,
spomin se vrne in vse je
natanko kot nekoč.
Kako živiš in kje
našla v življenju si svoj dom?
Ali se spomniš kdaj na tisto noč?