Oj, ta Fani od Litije,
kar ‘krog prsta me ovije,
nič ne vpraša, če sem ledik al bogat,
hoče le, da imam jo rad.
Pa ta Sonja črnolasa
ne pozna noben’ga špasa,
bolj ji lažem, bolj verjame,
rada bi me za moža.
Če pa k Francki kdaj zavijem,
tam veselja se naužijem,
kar naprej je dobre volje, klepeta,
jezik ‘ma za dohtarja.
Oj, kako je to veselo,
samski stan je res zaklad,
danes k eni, k jutri drugi,
vedno le za kratek čas.