Nocoj poglej v nebo, neskončno daljne zvezde,
zazdel se ti bo svet kot žogica droban.
In tu sva jaz in ti s sanjami, željami,
kakor roža, ki ponuja cvet zaman.
Nocoj objemi me, pojdiva daleč, daleč,
za srečo, ki nekje na naju čaka že,
nazaj se ne ozri, preteklost je ostala
ujeta med spomine naj’nih srečnih dni.