Zakaj na oknu zdaj nič več ti nagelj ne cveti,
zakaj zdaj večkrat na skrivaj obrišeš si oči?
Zakaj ne poješ si kot prej, se nič več ne smejiš,
zakaj na oknu vsak večer tja v noč sloniš?
Ovene nagelj naj z menoj, osuje se mu cvet,
zdaj zame je minil opoj prelepih mladih let.
Prišel je fantič neko noč, več vrnil se ne bo,
ne morem peti kot nekoč, mi je hudo.
Obriši deklica solze, saj spet je tu pomlad,
nov nagelj v oknu ti vzcvete, prešeren in bahat.
Spet prišel v vas bo fantič mlad, bo nageljna vesel,
ne jokaj, deklica, za njim, ki v svet je šel.