Naj vrisk pove, da tam smo doma,
kjer pesem v srcu vsem igra,
mi fantje smo z Gorenjskega,
mi pa z Dolenjskega.
Zdaj domov ne grem, preveč sem vesel,
bom pesmico lepo z vami zapel,
naj vzame vrag skrbi, le enkrat živim,
na zdravje, prijatelji!
Grem po ljubico, da zaplešem z njo,
lepših res deklet ne premore svet,
kakor vrtnice cvetoče vse
so slovenske deklice.
Kaj naj rečem le tej deklici še,
nič rad ne priznam, da rad jo imam,
ona zvita je kot vsako dekle,
še v zakon zapelje me.
Stisne k meni se šmentano dekle,
pa pozabim spet, kol’k je še deklet,
lepa deklica svojo moč ima,
zmeša fanta vsakega.