Sva na plesu se spoznala,
lep poletni dan je bil,
sem na čevelj mu stopila,
ko me plesat je učil.
Ko sva dolgo se vrtela,
me je zavrtel tako,
da čez mesec sva se vzela,
kmalu zibka pela bo.
Zdaj pa kakor jaz mu žvižgam
pleše v čevljih ali bos,
takšno pesmico mu piskam,
da mi skoraj ni več kos.
Še tak ptiček se ujame,
enkrat gre na liman’ce,
potlej pa mu sapo vzame,
ko se pravi ples začne.