Mačice, znanilke pomladi, mehke tačice,
mačice so nežne kot lica moje deklice.
Na bregeh, kjer sonce je davno že stopilo sneg,
mačice smejijo se v sončne dni.
Mačice, nabral sem jih, da bi deklici jih dal,
mačice ji naj povedo, kar jaz ji nisem znal.
Ona pa nič več verjeti mi hotela ni,
na bregeh pa nežnih mačic zdaj več ni.
Počakal bom pomladi,
da spet rože zacveto,
morda pa takrat ta deklica
le moja bo samo.
Lalala …
Morda pa ta deklica le moja bo!