Ljubica, podaj roko, vem, da se ne boš vrnila,
ker ti solzno je oko, tudi tebi je hudo,
ali nekaj ti povem, gre življenje svoja pota,
da ljubiti te ne smem, to že dolgo, dolgo vem.
Ko bi le hotela, midva bi se vzela,
spet bi rada se imela, večno bi pomlad cvetela,
ti pa me odklanjaš, le o bogastvu sanjaš,
za denar dobi se vse, le ljubezni ne.
Ljubica, naj za slovo rečem tiho le ti hvala,
saj obema je bilo vendar pravljično lepo,
ko odhajaš svojo pot, vedi, z mano boš ostala,
spomni kdaj se le na me, pa čeprav kjerkoli že.